V spodnjih cugih se maje kar precej grifov in stopov, ki bi si jih mogoče želel uporabit. Po kaminu pride prekrasna in uživaška zajeda, ki je kr nočeš nehat plezat, v kateri pa je nekej klinov, ki izgledajo zelo stari. Kakšnega je fajn tut zabit, ker dobrih mest za frende niti ni
.
Na vrhu zajede ne smeš it previsoko, kjer je en zavajajoč klin. Na pravi poti je taspodnji.
Lih se začneš pogovarjat kok lepa je bila smer, ko ti jo zakisli kup ruševja skozi katerega se moraš prebiti do vrha.
Abzeil je v smeri visokega suhega drevesa. Medtem je začelo nad Špikom grmeti, v smeri proti Široki peči pa se je bliskalo. Na srečo je vse ruševje nagrmadeno na vrhu smeri, zato se med abzeilom vrv ni zatikala in hitro sva bila na tleh. Pa tudi če bi se, nevihta je šla mimo naju
