Štartali smo z manjšo zamudo, ki smo jo kmalu nadoknadili s prazno cesto. Peljali smo se približno 6 ur. Da bi se razgibali smo na dan prihoda zvečer obiskali staro mestno jedro in se poskušali povzpeti na trdnjavo. Zaradi neugodnih razmer smo nekje na sredini odnehali, preplezali bolder zelo težke težavnostne stopnje in se vrnili domov.
Prvi dan smo plezali v plezališču Mila Gojsalić, ki leži nad kipom istoimenskega narodnega heroja. Razgled je bil odličen, plezarija prav tako. Drugi dan smo obiskali plezališče Klobuk, kjer smo na parkirišču (sredi ničesar) srečali dva avtomobila s slovenskimi registracijami. Grill je vodil pot. Ker se pravi alpinist nikoli ne izgubi smo skozi ruševje našli novo pot. Pod steno smo srečali Nastjo in Jošta, ki sta uživala v sončnih sektorjih. Plezanje je super, potenciala pa ogromno.
Zvečer smo se odpravili žurat v center mesta, kjer smo odkrivali žurke v super lokalih in privatnih sobanah. V božičnem vzdušju smo domov prinesli darilo za ferajn, ki bo polepšalo četrtkove prostore druženja.
Četrti dan bivanja smo se zmatrani po dveh dneh plezanja in prerokani noči odločili za rest day. Odpravili smo se na sprehod ob plaži in v sosednjem kampu napeli nekaj gurten. Zvečer smo v baznem taboru pričakali še tretji avto, ki je pripeljal Davorja, Ano in Jano.
Tretji plezalni dan smo prste ogreli v plezališču Zadvarje, ki je obetalo veliko raznolike plezarije. Skala je bila kot povsod drugod ostra in potenciala za težje smeri ni primanjkovalo. Bilo je malo hladneje od prejšnjih dni a to ni bila ovira za premikanje meja. Na zadnji dan leta smo izbrali sončno in "zlizano" plezališče v zaledju Splita imenovano Marjan. Ponuja več sektorjev, kjer najdemo tako kratke kot dolge, lahke in težke smeri. PS. skala ni zlizana
Novo leto smo prežurali v centru mesta, ki je bilo nabito polno. Zunaj sta stala dva odra, na enem je igral bend, na drugem pa DJ. Tekom zabave se je naša skupinica počasi razbijala. Nekateri so odšli spat, drugi pa smo poiskali bolj tople kotičke. Z Ortarjem sva zavila v "Jazz klub", kjer sva kasneje do jutranjih ur z Grilljem, Natašo in gostoljubnimi hrvaškimi mladinci prebila novoletno noč.
Prvi dan novega leta smo posvetili iskanju legende. Večkrat smo namreč slišali, da ob plaži nekje ležijo tudi balvani. Tako smo petkovo popoldne prebili na skalni barieri ob obali in se obešali po grifih v zanimivi skalni formaciji.
Pot domov je minila kot iz škafa(r) in na meji smo ujeli prve snežinke. Zgodbo celotnega formata, skrivno darilo in ostale (ne)pomembnosti pa zveste na ferajnu.
PS. Staš je nehote že prvi dan zavrtel pesem, ki je v istem trenutku postala himna odprave. Postala je naš zaščitniški znak in vsako jutro smo se prebudili ob njenem toplem zvenu.
https://dl.dropboxusercontent.com/conte ... mQgaM/file
PSS. Slike so se čudno porazgubile, nabor ostalih pa je bolj švoh. Kaj čmo. Kolko para tolko muzike
Spisal Izspisnica ©
