Na štrik sta me vzela Tihi in Spraševalček; malo smo plezali, malo ponavljali, kakšno stvar smo se pa tudi na novo naučili.
Prvi udar poletne vročine in suho obdobje je bilo treba nujno izkoristit za skok v kakšno S steno. Herlec-Kočevar je bila fajn izbira za vplezavanje, pa še za kondicijo se da vsaj malo poskrbet.
Konkretno plezanje te čaka že takoj v spodnjem delu.
Na rampi v srednjem delu te v noge prav ogabno zakisa, ker si bil spomladi seveda "priden" in se ti ni dalo laufat po hribih. Pa vseeno kar hitro pritelovadiš do slavnega kamina pod vrhom stene. Jp, postajam čuden, ker so mi kamini in zajede vedno bolj všeč. In ja, tudi tale kamin vsaj meni ni bil prav nič nagravžen
Če greš včasih v hribe kar tako, "zgolj za dušo", se naučiš gledat tudi naokoli in ne buljiš samo v tla in steno. In ti uspe ujet tudi kakšno igro meglic.
Žal ugotoviš tudi to, da Rzenik ni edini, ki se vztrajno ruši, ampak mu vedno bolj vztrajno sledi tudi Grintovec.
Približno suha skala in še najboljša napoved sta nas spet odpeljala na Jezersko. S Skavtom in Peternelom smo šli delat špage in raznožke v Ekar-Jamnik.
Za vnuke, bi na koncu dodal Poli. Mnja, vroče nam sigurno ni blo
