Zame je bil »totalni šus« splezati nekoč nalažjo šestico v veliki steni.
Pozabiti sem moral na svoje nekdaj frikovske dneve v »Velebitašu« in to zadevo splezati s čim manj tehnike, ker druge tam pač ni. Z našim dragim Knopom ter simpatično veverico iz Kranja Katjo se je zgodilo.
Evo slikic, ko se zgornja peta stopnja nadvesi v območje sedme
(in ko je Joe tam dodobra prezračil dobro staro francosko streme iz El Capa).
Tik pred dežjem je zadnji dan tradicionalno pripadel Nosorogu. S tečajko Urško.
Pa še nostalgični pogled mimo zamišljenega možica proti Debelemu Kuku. Včasih smo temu navpičnemu kamnu rekli Visoka glavica. Tam sem jih nekoč naklepal štiri. Od podna gor. Prvenstvene.
Post scriptum: Matičarska harmonka je tudi tokrat preživela v enem kosu!
(verjetno akademka)
