Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica

Spoštovano matičarstvo, lep pozdrav!

Že tradicionalno se vsak prvi vikend v decembru vračamo na kraj zločina. Lansko število kaznjencev smo za letošnji sprejem razpolovili, zato vodstvo ferajna apelira na podvojitev števila ostalih obiskovalcev tega imenitnega dogodka. Da bosta Sandl in Aničin sprejeta tako, kot se spodobi, ste potrebni vsi po vrsti od načelnika do simpatizerjev, ne glede na raso, veroizpoved ali alpinistični staž.
Dobimo se v soboto, 7. 12. 2019 ob 18:00 v Domu na Zelenici. Uradni del sodnega postopka se začne ob 19:00, če se bo sploh kdaj končal bomo pa še videli.
Spanje, majice in okrepčilo v vseh agregatnih stanjih so seveda na voljo.
Polpenzion (spanje, hrana, majica, etanol) => 25 evrov
Brez spanja in zajtrka => 15 evrov
Pofočkajte se tukajle: https://docs.google.com/spreadsheets/d/ ... edit#gid=0
Glede na izkušnje prejšnjih let boste v naslednjih komentarjih lahko kmalu brali o zgodah in nezgodah preteklih in malo manj preteklih žurov pod zastavo Matice. Hey Joe in ostali ljubitelji sprejemov, beseda je vaša!

Pozdrav,

Vid

Ko se na začetku vseh začetkov prebere humorja polna najava Sprejema, vemo, da naš Forum še diha.
Da mu zrak ne bi pošel, bo tu v nadaljevanjih objavljen delček zgodovine Matičarskih Sprejemov za vse, ki jih dogajanja na klubu zanimajo.
Koča tam gori nas bo gostila, kot veste, 07.12.
Organizator Sprejema je tja že poslal ekipo, da razišče razmero.
Z dostopa naše ogledne expedicije smo dobili prvo vznemirljivo fotko, katere objavo ni zamuditi.
Pod Spodnjim plotom nad Ljubeljem dogaja, kaj bo šele gor, v baiti...

/nadaljevanje sledi/

Osebje protokola matičarskih sprejemov tradicionalno sestavljajo eminentni alpinisti in alpinistke, od katerih ima vsak/a nezamenljive izkušnje kot:
Predsednik sodišča in izpitno – eksekucijske komisije (nepodkupljiv kot sonce)
Izpraševalec (ker ne pozna dobro tematike vprašanj, ima več pomočnikov)
Tožilec (fant, brez pravosodnega izpita ne bo nič!)
Branilec (oseba, ki mu sonce najlepše sije, ko ga pogleda skozi flašo vina)
Tolažnice obdolženih (usmiljene sestre tepežkanih)
Rabelj (zaradi napornih opravil ima vsaj enega pomočnika)
Dokumentalist (v ZDA šolani filmar; vsakič predstavi nov film o gorah in ljudeh in pride na sprejeme s svojo muzo, da folk ostrmi....)

Kandidatom se priporoča nadvse spoštljivo obnašanje do vseh navedenih.
Koruptivne poteze napram komisiji niso dovoljene.

(Razen, če se s predsednikom sodišča glede tega predhodno dogovorite in gre petindvajset odstotkov provizije od navedenih poslov za obnovo matičarske harmon'ke, katero že peto desetletje na vseh sprejemih goni en in isti kapelnik.
Praizvedba naše himne je nekoč potekala na najvišjem nivoju Doma na Kofcah:


(nadaljevanje sledi)

Dobra zgodba o nekem Sprejemu iz velikih dni Matice.

Ti dnevi so bili nepozabni zaradi članov komisije, se pravi kultiviranega osebja protokola na sprejemu. Za popis njihovih prispevkov k našemu alpinizmu je naš forum itak preskromna reč.

Člani komisije, vsi po vrsti Matičarji, so bili:

Marjan Keršič - Belač ( Belač - Zupanova v Šitah),
France Zupan ( tudi Zupanova v Koglu, pa Jugov steber v Steni pozimi),
Tone Sazonov - Tonač ( Ljubljanska v Steni, pa Čop pozimi),
Viki Grošelj ( srečni mladenič, naslednje leto je bil prvič v Himalaji in po južni steni na vrhu Makaluja)

Rabelj: Alpinist – umetnik in himalajec Danilo Cedilnik – Den.

Janez M. je bil po enajstih mesecih pripravništva ter po štirih urah praktičnega štrikanja ter manevriranja pod budnimi očmi gorskih vodnikov v previsih Malega Turnca goden za sprejem. So pa bili tudi vzponi pravi.
Ob rujnem vinu podkrepljeni kandidat jih je dobil s plezalno vrvjo po ta zadnji šest (6). Nepozabnih. Pisalo se je leto 74.


(nadaljevanje sledi)

Matičarsko podzemlje ne počiva, ampak z vseh koncev in krajev pridobiva zaupne informacije in materiale o preteklih sprejemih.

Govorice krožijo že dolgo časa, da se je že pred desetletji po gorskih bajtah skrivala neka hribovska varda, v kateri je, na veselje vseh prisotnih, neimenovan bradač že takrat neumorno raztegoval meh. S stasijevskimi metodami smo prišli do dokaznega gradiva in priznanj prič. Slikovni materiali so pristni in neizpodbitni, tako da vsako zanikanje odpade! Bo še Joe podal kakšno priznanje.

Dokazov je na pretek in jih bomo postopoma dozirali vse do sprejema.

....je razbrati, da na prvih petih fotkah skorajda ni pijače, na zadnji, šesti, kjer nisem prisoten, pa »ni da ni« na mizi.
Alibi mojega močnega prohibicijskega nagnenja je tako več kot potrjen!

Na fotkah od prve do pete se nahajo (od leve proti desni in od zadaj naprej):
• matičarki Vlasta Kunaver in Lidija Honzak
• »ta drugi« bradač je Beš
• brkač je vedno bil in je Brane Žorž
• rabelj, ki ne rabi pomočnika, je bil seveda Pavle Kozjek

Šesta fotka je zelo možno posneta v Idrijskem koncu? , ker ja na skrajni desni verjetno umeščen tamkajšnji vrhunski alpinist in tudi moj soplezalec Zlate Gantar (tisti s steklenico)?

Ostalo povsem lahko dešifriram. Najstarejša oseba na njej mi sicer ni znana, ostali pa so cvet Matice iz tistih velikih dni našega kluba:

• Peter Janežič – Petrač
• Tone Sazonov - Tonač
• Marjan Brišar - Briško
• Zoran Bešlin – Beš
• Boris Erjavec
• (Zlate?)
• Andrej Grasselli – Graso
• Viki Grošelj
• Danilo Cedilnik – Den
• Stane Belak – Šrauf

Opomba:
V forenzičnem studiu Joe Hey je zmanjkalo pijače in gremo zato sproščeno naprej z rednim programom, kot sledi:

Pravkar imenovanemu vodstvu Sprejema na Zelenici je šef plezalne šole poslal svoje ločeno mnenje o obsegu teoretičnih znanj kandidatk in kandidatov, ki želijo postati polnopravni pripravniki Matice.
Močna pripomba gre na račun nepoznavanja zgodovine našega kluba, katere del je tudi nastanek himne. Zato bodo spodaj navedena dejstva obvezno izpitno gradivo za sprejem med pripravnike.
Bodoča alpinista imata itak polno glavo zimskih načrtov, pa ju bo strokovna komisija za sprejem izprašala le glede poznavanja epskega besedila te velike pesnitve.

MATIČARSKA HIMNA FAPRCA

Pojasnitev pojmov:

• Faprca :
Leteči skalnati blok, ki spominja na velikost kamionov, izdelanih v
nekdanji jugo fabrki FAP

• Leto in kraj nastanka velike pesnitve:
Avgust 1974, Chamonix, tabor »za britofom«

• Razmere : Štirinajst dni brez oblačka, do grla naplezani.
Ena stara fotka iz rojstnih krajev naše himne:
Ko smo bili s hribi, smo imeli VSE.

• Kdo je imel »cajt« za poezijo :

»Osovraženi« Akademec Matevž Suhač (prvi preko Forma vive v Pakli), ki nam je speljal brhko Matičarko Slavo Mrežar, tudi Yu višinsko rekorderko.

Borut Slapernik, kratkozvani » Pretepač«; bil je iz Pirana, pa vsak vikend v vsakem vremenu na Kredarici.

Janez Marinčič, takrat up in » zvezdica « Matice, danes pa vir informacij v debatah na hribovske teme z naslovom: »Še pomnite, tovariši ?»

/Besedilo Faprce bo objavljeno v naslednjem nadaljevanju/

Bilo je na Koči na gozdu. Po tihi, pričakovanja polni orkestralni vaji v mali sobici, smo prišli na prizorišče. Na tem sprejemu je plesala cela bajta.
Igrali smo sami izprašani alpinisti z Matice. Ob odmoru je bila najbolj zanimiva zgodba basista Borisa Kofola: Ko je bil še bolj mlad, je z Italijani med počitnicami igral za zabavo perzijski mladini na dvoru Iranskega šaha Reze Pahlavija. Na inštrumentu je imel izpisano številko svoje hotelske sobe...

To so bili rahli začetki resnega ansambla, ki je nato ob avtorski glasbi Tomaža Žgajnarja na solo kitari, spremljavah Borisa Kofola na kontrabasu in ob ritmih bobnarja (tudi Kreslinovih Krpanov) in Matičarja Goloba kulturno popestril tudi en naš sprejem v Kamniški Bistrici.
Seveda so kot bend VERTIKALE izdali tudi nekaj pravih CD ploščkov.

O melodiji naše himne ni notnega zapisa. Ohranjen je le en stari artefakt, ki spominja na milozvočno linijo te pesmi.


FAPRCA

Sem šlišal glas od faprce,
k'je švasala čez steno,
v previsu skrit sem obtičal,
k' je padla na moreno.

Enkrat sem lezu kuloar,
me skoraj je zadela,
s'm reku » pizda matrna«,
od kod si se uzela.

Potlej je padala naprej,
naveze tri pobrala,
drug dan smo v cajtngah prebral,
de je b'la velika skala.

In spomnil sem se mladih dni,
ko lezel sem še dvojke,
se kamnolom pod'ru je,
zato sem šel v trojke.

V trojkah nič več varno ni,
previse le še lezem,
pa včasih kuzla v riti je,
ko se grdo zalezem.

V kočah n'č več luštno ni,
so babe nemogoče,
cel dan jim gre le fuk po glav,
saj to ni več mogoče!

Sedaj pred bajto le sedim,
in gledam gor v steno,
in mislim si, ko zlezem jo,
bo speeeet, leeeepooo.

» Smrt Akademcem, Živela Matica, Fuuukat! »

Nujno pojasnilo k zaključnemu tuljenju: Izjemni Akademec in naš prijatelj Tine Mihelič nas je v nekoč študentski gostilni Rio vedno v štosu pozdravil s " Smrt Matici!" Nazaj je dobil " Umri Akademik!"
Eni in drugi pa smo na robovih svojih sten po vzponih tulili povsem isto.

Sije - tudi med pripravami na bodoči dogodek tam gori.
Uživali bomo v hribih, ob druženju, ob starih zgodbah in bodočih načrtih.

Rabljev štrik bo zgolj resna dekoracija obredu tam gori, ker je in
bo drugih dragocenosti z našega kluba dovolj za eno celo alpinistovo življenje...

Ko je že bilo govora o g. Žgajnarju. Poleg tega, da je gospod že vrsto let član GRS, je pred kratkim tudi napisal novo knjigo (roman), ki med drugim govori tudi o delu reševalcev, velja jo prebrati!


Levo Tomaž Žganjar desno Zoran Radetič




Tonač in Grošelj


Pavle v elementu


Od leve proti desni Belinger Marko, Tomaž Willenpart, Gorazd Zrimšek

Na Forumu je v tem oddelku Sprejem plezalni štrik dokumentiran za eksekucijske namene točno 6 x.
To število sovpada s predhodnim opisom iz istega oddelka, kjer je pojasnjenih mojih 6 batin, a »nepozabnih«.
Rabelj na fotkah je bil matematik in statistik. Soplezalec Pavle bi nedvomno potrdil moj naslednji inženirski izračun:

• (6 fotk) + (6 »nepozabnih) = najmanj 12 tu dokazanih dogodkov
• pravljično število 12 delimo z dvema zeleniškima kandidatoma za med alpiniste
• in dobimo 6 klasičnih, dovolj prefinjenih batin na eno osebo.

Situacija bo morda glede tega rezultata manj obvladljiva, ker matematika ni mogla upoštevati v preteklosti ze večkrat izkazanih astroloških nagnjen članov sodišča, ki postanejo izrazitejša tam, kjer z višino zračni tlak pojenja...:

Vedno neumorni zagovornik tepežkanih Hey Joe

Ker se dogajanja ne Zelenici spomnim le v intervalih, sem dobesedno poklican k temu prispevku.
Skratka: Bil je prima praznik.
Posebna zahvala gre Katji, ki mi je z uglednega ferajna rihtala najnovejšo soplezalko. Pa je moj Android zmrznu, in cifre ni...
Marinčič je pred uradnim delom brez posledic padel na hrbet čez dve stopnici, čeprav je te štenge dobro poznal še iz prejšnjih sprejemov.
In tako naprej: S starimi Matičarji, z na druge ferajne prebeglimi Matičarkami, z novim filmom, s Kresotovimi prima štosi, pa s primorskimi muzikanti.
Ko smo se s terencem vračali in se je zverina prevesila v grobi šodr zeleniškega plazu, sem se ob pogledih proti Šentanskem plazu nepozabno počutil kot v avionu.
Slikca je od lani, z gor grede, ko je ferajnov veledogodek isto uspel.