Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica

Med Nad Šitom glavo in Malo Mojstrovko, blizu Hanzove poti, je en velik, globok graben. Zgoraj, desno nad njim, pa en čudovit, osončeni raz.
V 300 metrih tu doživiš Julijce v polno, takšne, kot so.

Ker je bila običajna linija Deržajeve smeri mokra, sva z Meto tem popolnim Julijcem dodala še svoj raztežajček strmih plošč dolomitske Marmolade.
Vrhnji del dostojno opremljene smeri je soplezalko očaral. A ni to lepo?

Ko sva proti večeru bila nazaj s hriba pri avteku, »pritrejda« svojo pojavo z res rabljeno plezalno opremo Tadej Golob. Stisk najinih rok je bil iskren.
Spoznala sva se 17 let nazaj na nekem trajektu za v grško Meteoro.
Urednik nekoč izjemno kvalitetne revije za našo stvar (Grif) in alpinist s Himalajo v žepu, se je na Vršič prikotalil iz veličastne,700 metrske Zajede Travnika. Ampak za njim na passo ni bilo nikogar. Pozabil sem vprašati, ali je šlo za solo zadevo.
Kakor koli; niso važne samo dobre zgodbe (Šrauf), važno je, da se srečamo predvsem v hribih!

Poročal: (...«umoran sam, umoran...); slikala Meta Rus.