Skratka...
S Tjašo sva od Comicija spremenili izbor na Raz kortinških Veveric oz. Scoiattoli arete v zahodni cini.
(sredinska smer, z najbolj ravnim potekom)
Zjutraj je bilo še kar frišno in v steno sem šla z vsemi cunjami, kar sem jih imela sabo.
Ampak če kakšni kamenčki padajo na vse te cote, ti tko reees ne pridejo do živega =D
Da prideš do detajlnega raztežaja smeri, plezaš na stožec.
Klele pa en opis detajla v ameriškem stilu =P
V naslednjemu cugu pa z roko najprej skoraj izruvam klin, ker pa nimam kladiva na pasu, ga zabijem z enim kamnom, ki ga spulim iz stene. Kamen gre z lahkoto ven in klin zapoje kot je treba.
Zaradi enojne vrvi in ne moške moči sem imela nekaj problemov s trenjem, zaradi česar nisem mogla več naprej. Ah pa no u luft, nimaš kej. Mal splezam v rikverc, izpnem vrv iz kakšnega klina, in spet naprej, da sem se nakako le privlekla čez strehco. Še dobr, ker ponavljat se mi tega cuga res ne bi dal!
Sledi strma plezarija sedme stopnje, ki je za vriskat dobra, s pravljičnimi razgledi naokoli.
Na sončku so bili pa 3 sloji hlač že kar mal preveč
Prihod v naš b&b je bil po receptu zdravnika. Ni dosti manjkalo, da bi nam upokojenci v avtodomih ponudil hrano in kakšno ležišče =D
Drugi dan sva s Tjašo lezli lepo klasiko, Casinovo v Mali Cini.
