Jutro v kampu
Pot iz kampa do prelaza Passo Falzarego, kjer smo se parkirali in razkropili po bližnjih stenah je zgledala približno tako, kot če se iz Trente pelješ na Vršič, sam mal višje se vse dogaja.
Lep sončen dan se je obetal
In čez tole steno se bova z Jano morali prebiti
Pod smerjo sem poskušala še malo pošpijunirati pri sosednjih navezah, sploh če se tam nahaja šef, ki daje koristne informacije Barbari
Medtem se je moja soplezalka pridno napravljala, Ana je zihrala Grilja, on je pa po svoje zavijal po smeri
Prvi raztežaj Dirette Scogliattoli je v soncu začela Jana
Lepo sva nadaljevali cug po cug po smeri v res dobri in precej pokonc postavljeni skali. Iskali sva prehode, se veselili skalnih ušes, bili hvaležni za vsacga prjatla za pasom, zapel in zažvenketal
je tud k'šn klin. Ampak ker je vsega lepga enkrat konc, se je tud vreme začelo temu primerno začelo obnašat 
Tkole je zgledalo na zadnjem štantu, preden naju je nevihta pregnala iz smeri
Pohiti, prosim, malo že kaplja
Od sonca preko dežja, sodre in toče še na zaslužen pir u kočo
. Tud to so hribi!