Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica

Sobota:
Frida, Žiga in Boštjan gredo gor iz Bistrice preko Presedljaja, ker je avto linija na Podvežak v rekonstrukciji.
Vse tri je sonce precej skurilo, pa kužiko pustita v veselje Mojci in frikata okoli baite.


Joe že rahlih 40 let ni hodil po starem lovskem dostopu do pod Veže. Je opuščen, pa ga je našel. Steza poteka v istem pobočju precej nad tisto, ki gre čez Skok. Krasi jo globoka senca v neverjetno divjem, rajsko lepem okolju.


Nato pa še gor čez Šrej peske na Petkove njive /fotka je od lani od Barbare/.


Večerno druženje plezalskih ferajnov na Korošici je stalnica.


Nedelja:
V naravnost zdraviliški klimi vertikal Dedca sta prijatelja prvič. Da je šlo zares, dokazujejo vsi slikovni prispevki našega fotografa Lukežiča iz stene.
Joe ima v Levi smeri popravca, pa gre tokrat silno nerodni detajl le »na frej«.
Družba na vrhu po prima strmi plezariji med IV-V, V+ in VI -.


V ponedeljek zgodaj sem se poslovil od Dedca.


Sestopil sem mimo Rzenika. Ob pogledih na silno resno pokrajino ene od sten moje mladosti se mi je kar smejalo. Tam sem opravil v različnih smereh dva vzpona poleti in dve prvi večdnevni zimski ponovitvi ta težkih smeri. Dogajalo je okoli Božiča. »Fajn in zelo športno je bilo takrat!«.

Po novo izsekani lovski stezici iz Bistrice se je tudi meni in Mihu nekako uspelo prebiti do Vežice, samo malo dlje je trajalo, kot imam v spominu izpred žleda ..
Iz Akademske se je cedilo, za GG sva prepozno vstala, tako da sva nazadnje lenuharila in uživala v razgledih SV raza.
Kot pravi Janez - še kakšen tabor na Korošici, pliz!