Več kot očitno se pozna, da lani ni bilo nobenega pametnega ledu, zato letos kar preveč visimo po slapovih...namesto da bi šli vsaj odkrivat (ne)razmere v kakšne stene. Iiiinnn...sva se šla po Damokleju s Čakšom navijat še v Centralca pod Prisank.
Pussy gleda, pussy gre...pozirat
Foto #3: Marko Albreht
Saakaaa!
Strmina, da te kap
V zgornjem delu so bile narejene vsaj tri variante...Čakš sploh ni razmišljal, ampak je samo vžgal naravnost
No, na koncu sva se še odločila, da bi tokrat za spremembo rajši odabzajlala čez slap navzgor
Led je čist fajn, ampak nama se je vseeno zahotel še kakšen borovček, mogoče celo travca...če bi vmes že stopila, kaj šele prijela za skalo, bi se nama pa od veselja že oko orosilo. Pa sva šla pred malo manj časa pogledat še v Zimsko. Od vetra izsušen led nama je namesto uživancije za ogrevanje nasul poln pladenj talarjev
V grabnu so se zadeve izboljšale...
...pod vrhom sva pa naletela na sploh noooreee razmere.
Na vstopu sem bil še precej suveren, da za kondicijo bova pa ja zgazla do vrha glave...haha, že med plavanjem v srednjem delu se mi je po glavi motal samo še abzajl nazaj direktno v Mihov dom.
Pa smo šli potem s šolo na Storžič in sem dobil par namigov, da bi moral kaj zapet. Ja kaj pa?
No ja, odločitev sploh ni bla težka, tista o Izidorju in ovčicah bo kar ta prava. Ko je treba gret, je za jt...pa čeprav na pol invalid. Tako sva se šla še midva z Borisovim Bokavškom pomešat med ovčke v grabnu med Travnikom in Šitami.
Hot 'n' cold
Million dollar toilet view...aka, takole doma pač ne moreš s...
Boris prihaja...
...in Boris gre
Je pognal, da sem ga komaj še ujel v tem famoznem žlebu
Da bi šla gazit in mlet moko pod nogami, nama ni niti malo dišalo, zato sva se enostavno predala gazi predhodnikov. Nad strmim delom nazaj v grapo, potem pa spet v levo po direktnem izstopu proti vrhu
Lej, sestopila bova pa tamle čez Mangart direktno v Log k Milanu
Skoki...
...takšni in drugačni...
...več njih, da ni treba samo nabijat kolena
Za zaključek pa še navijanje meč
Mimogrede sva si naročila še Taxi Mance, zato sva po grebenu prečla skoraj do Velke Mojstrovke, potem pa na gliho do Grebenca in na Vršič.
V Erjavčevi naju je Boris častil s ta'hmeljastim, zato je blo treba jasno naredit en pit stop še pri Firerju. Preste pašejo...vedno
