21.2. na god Sv. Irene, device, sva se z Jermanom odpravla proti Jezerskem. Z zgodnimi urami sva rekla da ne bova pretravala - nekje ob pol osmih sva bla na parkirišču. Ob pogledu na več ton raznobarvnih kovinskih zlitin, sva se tolažila z mislijo da so to vse samo turni weekend warriorji in langlauferji. Dokler nisva prišla pod vikijevo svečo. Tri naveze v slapu, dve pod njim, pa še kakšne dve za nama. Sinji- ista zgodba. Zato sva se najprej podala v teranovo, kjer je bla gneča malo manjša. Razmere so ble ugodne, navdušenje (seveda predvsem z moje strani) pa obilno.
preden so naju začel frišat pršni plazovi
Živela Matica! Fukat !
No na sestopu sva srečala še tri fu*ače, Izija, Žigata in Boštjana, katerih vzklike sva slišala že v smeri. (selfija žal nimamo
)
Sledila je še Vikijeva sveča, ki se je med tem že skoraj spraznila.
poučen dan zame
načelnik pravi da ni samo Messner videl jetija
