Poldačeva & Grande finale
Objavljeno: 09 Sep 2013, 21:13
Zadnjič sva šla z Ano spet mal potipat skalo v NŠG-ju, tokrat Urbanov in Korlov Grande finale. Do stika z Ribo je skala bolj tako tako, plezaš pa tut skoraj kot v vrtcu; 2m levo Tandara-Mandara, 2m desno Riba.
Pod streho zaviješ levo mimo nje v že slavno ozek kamin...ko se bašeš vanj, so ti hitro jasni vsi komentarji o (pre)velikih ritih
Ampak lep je pa vseeno 
Zgoraj te čaka še tale zajeda...
...potem pa še cug po razu...ime smeri res pove vse
V soboto smo šli pogledat Poldačevo v Frdamanih policah. Jerman in Ana R., nama s Knopom pa se je pridružla še Rašičanka Sabina. In smo pognal vlakca.
Stena je res kotlasta
V detajlu skala ne bi mogla bit boljša, samo kaj ti to pomaga, zaguljen je še vedno
In če/ko še Knop pokomentira, da je tukaj fino bit velik...hm...
Naslednja dva cuga se je treba še vedno kr mal pomatrat, gre pa zato plezanje tut tukaj v en grande finale
Na vrhu težav, po cca 400m stene, smo zavili ven po var. Fabjan-Mezgec. Med sestopom je izbruhnil še vulkan na Kukovi špici.
Ko bereš Šraufove zapise, ga samo občuduješ. Ko potem še dejansko plezaš v kakšni njegovi smeri, ostaneš še brez tistih parih misli. Dobra sta bla, Boro in Šrauf, dobra.
Pod streho zaviješ levo mimo nje v že slavno ozek kamin...ko se bašeš vanj, so ti hitro jasni vsi komentarji o (pre)velikih ritih
Ampak lep je pa vseeno Zgoraj te čaka še tale zajeda...
...potem pa še cug po razu...ime smeri res pove vse
V soboto smo šli pogledat Poldačevo v Frdamanih policah. Jerman in Ana R., nama s Knopom pa se je pridružla še Rašičanka Sabina. In smo pognal vlakca.
Stena je res kotlasta
V detajlu skala ne bi mogla bit boljša, samo kaj ti to pomaga, zaguljen je še vedno
In če/ko še Knop pokomentira, da je tukaj fino bit velik...hm... Naslednja dva cuga se je treba še vedno kr mal pomatrat, gre pa zato plezanje tut tukaj v en grande finale
Na vrhu težav, po cca 400m stene, smo zavili ven po var. Fabjan-Mezgec. Med sestopom je izbruhnil še vulkan na Kukovi špici.
Ko bereš Šraufove zapise, ga samo občuduješ. Ko potem še dejansko plezaš v kakšni njegovi smeri, ostaneš še brez tistih parih misli. Dobra sta bla, Boro in Šrauf, dobra.