Hudič...pa ta Vodnjak želja

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
MatevzK
Prispevkov: 246
Pridružen: 17 Okt 2010, 17:00
Ime in priimek: Kastrin
Kontakt:

Prejšnji vikend (bi pasalo že bolj v rubriko "še pomnite, tovariši") sva šla z Borisom pogledat Hudiča v Prisanku, zraven pa na štrik vzela še Jermana. No, vsaj na koncu je izpadlo v taki kombinaciji ;)
Petke so za plezat, štirke še kar, ostalo v osrednjem delu pa... :roll: Ena od smeri, v kateri lahko potreniraš smisel za orientacijo in gibanje v brezpotju. Pa smo se vseeno skozi predduh zbasali na vrh stebra, kjer nam je začel hudič pod noge metat svoj naraščaj. Snežišč v območju Hanzove poti je bilo vseeno preveč, zato ni bilo druge, kot da jo mahnemo na vrh in po J strani na Vršič...pa smo se tut do vrha še kar konkretno nadelali. Vsaj na Vršiču pa so se nas usmilili novi EU bratje in nas zategnili do Gozda 8)

Spodnji del
Slika

Slika

V osrednjem delu
Slika

Zgoraj se je zadeva končno spet postavila bolj pokonci
Slika

Slika

Slika


V pon. popoldne pa sva z Ano končno pristala pod S steno NŠG-ja. Se mi zdi, da mi je Vodnjak želja Ana prvič omenila že pred skoraj enim letom. Ampak se je splačalo čakat za tole res lepo smerco. OK, s kršem v zgornjem delu sva se ubadala malo več, kot sva pričakovala, zato pa na vrhu v res zadnjih svetlih sekundah dneva na polno stestirala svoje (matičarske) glasilke 8)

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika


Ah ja, vse to zato, da bi tale vikend užival na Klemenči...Shakespeare bi verjetno lahko napisal kar eno malo manj komično "mnogo hrupa za nič"... :minigun:
Marinka
Prispevkov: 105
Pridružen: 08 Apr 2005, 16:04
Ime in priimek: Marinka Simec Romih

Glede na vaš slikovit opis Hudičevega stebra, sem se prejšnji teden odpravila z Alešem v isto smer. Ležeren dostop po Hanzovi poti prekinja snežišče z zoprno, nekaj metrov visoko krajno zevjo, ki ima sedaj vsekane poličke za lažji prestop. Vsekakor ne kaže pretiravati s pogumom in priporočam varovanje na zadnjih zajlah.

Smer je zanimiva, nekateri raztežaji so kar lepi in zahtevni. Na vrhu smeri se izkaže, da je do pravega vrha Prisanka še daleč. Pot po ferati hitro mine, sestop po grebenu in navzdol pa se začne hitro vleči. Resnici na ljubo - vleče se kot čreva, sploh, če te naslednji dan čaka odhod na morje. :)

Tudi tokrat so se našli samaritani, ki so naju že v večernem mraku odpeljali do Koče na Gozdu.
Odgovori