SV raz, Debela peč
Objavljeno: 08 Jul 2012, 10:24
Moja računica je bila povsem enostavna. Na hitro splezati še kakšno 500 m smer, hkrati pa preveriti, kje poteka sestop po brezpotju za naslednji obisk Debele peči - Sekločeve smeri. Zato sem se v četrtek na ferajnovskem pivu priključila navezi Igor- Ivana - Katja, ki je želela obiskati SV raz.
Razdelili smo se v dve navezi. Spoznali smo realnost slovenskih sten, v primeru SV raza še za odtenek bolj resnične. Gre seveda za izjemno krušljivost, ki se vleče od vstopa skoraj do vrha stene. Zato si po Miheličevem priporočilu sploh nismo mogli zažvižgati svoje najljubše melodije. Edino žvižganje, ki smo mu bili priča, je bilo žvižganje dveh base jumperjev, ki sta odfrlela z vrha Debele peči proti dolini Krme (impresivno!!!!) in pa žvižganje padajočega kamenja, ki se je prožilo tako v razu kot iz sosednje Parižanke. Če bi dostopili pod smer še kakšne pol ure prej, bi nam na glavo lahko padla tudi plezalka enega od Parižanov. Respect! za plezalca, ki sta nadaljevala plezanje tako zahtevne smeri brez primerne obutve. Očitno je Debela peč požiralka plezalk, saj je tudi Igor po sestopu ugotovil, da je njegova plezalka ostala nekje na vrhu.
Smer ni orientacijsko zahtevna, zahteva pa dobro mero zbranosti in poguma pri plezanju podrtih kaminov in nakravžljanih plošč (izstopa ozek, zelo strm kamin desno od macesna, štirica za Chucka Norrisa). Tudi previs (IV+) z detajlom smeri bo kmalu postregel z višjo oceno, če se bo odlomila napokana polička za stop.
Sestop po brezpotju se odcepi od markirane poti pri levi grapi in poteka po od hudournikov skrotovičenem svetu z dolgim poplezavanjem in iskanjem lažjih prehodov vse do lovske poti, ki pripelje do vstopa v smer. Z eno besedo: zaslužili smo si pivo v Kovinarski koči!!!
Vzpon in sestop sta bila epska, tokrat žal ne zaradi svoje lepote. Ima pa Mihelič vsaj v nečem prav: smer res spada med resne, težke štirice, zato je ne priporočam plezalcem s kratkim stažem. Po užitke je treba drugam. Na srečo je takšnih smeri še veliko.
Debela peč, požiralka plezalk.

Pred prvim raztežajem.

Igor v prvem kaminu.

Igor v detajlu smeri (IV+): previs, ki se nadaljuje v plato.

Ivana in Katja na štantu. Če se je dalo, smo si organizirali različna stojišča.
Razdelili smo se v dve navezi. Spoznali smo realnost slovenskih sten, v primeru SV raza še za odtenek bolj resnične. Gre seveda za izjemno krušljivost, ki se vleče od vstopa skoraj do vrha stene. Zato si po Miheličevem priporočilu sploh nismo mogli zažvižgati svoje najljubše melodije. Edino žvižganje, ki smo mu bili priča, je bilo žvižganje dveh base jumperjev, ki sta odfrlela z vrha Debele peči proti dolini Krme (impresivno!!!!) in pa žvižganje padajočega kamenja, ki se je prožilo tako v razu kot iz sosednje Parižanke. Če bi dostopili pod smer še kakšne pol ure prej, bi nam na glavo lahko padla tudi plezalka enega od Parižanov. Respect! za plezalca, ki sta nadaljevala plezanje tako zahtevne smeri brez primerne obutve. Očitno je Debela peč požiralka plezalk, saj je tudi Igor po sestopu ugotovil, da je njegova plezalka ostala nekje na vrhu.
Smer ni orientacijsko zahtevna, zahteva pa dobro mero zbranosti in poguma pri plezanju podrtih kaminov in nakravžljanih plošč (izstopa ozek, zelo strm kamin desno od macesna, štirica za Chucka Norrisa). Tudi previs (IV+) z detajlom smeri bo kmalu postregel z višjo oceno, če se bo odlomila napokana polička za stop.
Sestop po brezpotju se odcepi od markirane poti pri levi grapi in poteka po od hudournikov skrotovičenem svetu z dolgim poplezavanjem in iskanjem lažjih prehodov vse do lovske poti, ki pripelje do vstopa v smer. Z eno besedo: zaslužili smo si pivo v Kovinarski koči!!!
Vzpon in sestop sta bila epska, tokrat žal ne zaradi svoje lepote. Ima pa Mihelič vsaj v nečem prav: smer res spada med resne, težke štirice, zato je ne priporočam plezalcem s kratkim stažem. Po užitke je treba drugam. Na srečo je takšnih smeri še veliko.
Debela peč, požiralka plezalk.

Pred prvim raztežajem.

Igor v prvem kaminu.

Igor v detajlu smeri (IV+): previs, ki se nadaljuje v plato.

Ivana in Katja na štantu. Če se je dalo, smo si organizirali različna stojišča.
