Kar znatna ohladitev in 5 stopinj na Vršiču ob sedmih zjutraj, ni bil zame najboljši obet za plezanje po severni strani stene. Vendar so se po prvem raztežaju plat, ki sem jih prepustil Borisu, prsti segreli in naprej je šlo kot po maslu. Še posebej, ker gre smer po dokaj očitni liniji, ki je večinoma skoraj frikovsko nabita. Skala pa skoraj povsod zelo kompaktna.
Nekaj utrinkov: https://picasaweb.google.com/1116432389 ... erPoZajedi
