Lani takle čas sva s Silvom K. plezala Nemško. Vse lepo in prav. Le v zadnjem delu sva hotela malo prikrojiti prvopristopnike, pa se nama ni dobro izteklo.
Letos (19.8.2011) sva se v steno odpravila z Lidijo Honzak. Lepo vreme, lepa plezarija, le na koncu sva bila spet malo samosvoja. Nič hudega, sploh zame, kajti Lidija je na sredi zgrešenega raztežaja ugotovila, da je v steni pribit klin, ki ga je nekdo očitno uporabil za sestop. In tudi njej je prišel prav. Jaz pa sem lepo spodaj na varovališču malo počivcal.
Krivdo za greh sva seveda obesila možicu, ki ga je nekdo zgradil tik pod mestom, kjer je Lidija vstopila v zgrešeni raztežaj.
Da pa je tura trajala malo dlje, kot bi sicer, sem poskrbel tudi sam, ker sem sredi spodnjega dela smeri zlezel po razpoki v en turnc in kmalu ugotovil, da težave presegajo tiste, s katerimi gre računati na takem izletu, kot je Nemška.
Ko sva sestopala v Vrata, sem se večkrat spomnil na nasvet, ki mi ga je dala pred leti v Peruju celjska alpinistka Marjeta B. "Če imaš med turo v ustih žvečilko, boš manj žejen". To se mi je kasneje večkrat izkazalo za koristno, kot tudi to, da je med turo porabiš manj tekočine, če eno uro pred vzponom počasi, počasi, po požirkih, med katerimi je tudi po nekaj minut presledka, popiješ en liter navadne vode.
Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica
Topel domek za vsakogar.