Pa sva šla (že naslednje jutro), kljub vremenski napovedi, ki se je glasila: podobno kot včeri - oblačno bo, pa mal bo mržil, mogoče naju dobi kakšna ploha, pa še veter bo pihu … no pa sva šla (sej so navrtani štanti – lahko abzajlava) … pa ne prezgodi.
15 do 7 iz LJ, okol 9 sva na Češki koči, nad nami črni oblaki, izpod megle se vidi steber Grintovca. Mau še cincava a bi sploh šla -pihal je kr fajn … pa pejva pod steno, da vidva če je res tok hudo. Zgleda OK, ob ene pol 11 vstopiva, skala čist premočena, potegneva prvi cug OK, drugi cug OK … po razu pleza levo pa desno pa vsako poko trikrat pogleda kje bo tist frend … »bedak, nasral te je - ker bo pa pustu klin na prusiku v steni« … je reku na levi strani -sam ne vem iz katere stani, pa al je pred al po drugem cugu, ker je že dva pira spil … plezava naprej. Kamenje je kar prilično letelo, še dober da je štant u lukni … še dober da pod nama ni nobene naveze. Prideva pod kamin – lej jo čudo nou klin visi u gurtni (ja super ne).
Plezarija je bla kljub mokri skali in vertu, ki se ga v smeri ni čutilo OK, ene tri urce sva rabla za plezarijo kjub premočeni skali ter iskanju frendov in klinov (250m, V). Orientacija zelo enostavna. Težji deli so kar dobro nabiti, dodatno varovanje v lažjih prehodih zelo prav pride. Šranti so v večini nasvedrani, pod kaminom priporočam štant na klinih (levo pri vstopu v kamin), ker preko kamina frči kamenje direkno na nasvedran štant. Na vrhu se da potegnt še ene par cugov (II-III ali druge varjante cca VI) do vrha Grintovca, črni oblaki so naju prepričali da sva ubrala lep sestop (levo) po rampi in bila pred 6 v LJ.
Fotk ni (nimava fotiča) … klin sva pa dobila
… več o »zelenem frendu« pa na ferajnu.
