"Greva."
Čez 15 minut ...
"Halo, greva raj na Vršič, pa tam nekam, če bo razmera"
"Greva, kaj pa druzga"
Pa sva šla.
Na vršiškem prelazu je bila razmera kot se spodobi. 100 m više pa megla, gosta, da bi jo lahko v konzervi shranil za slabše dni.
"Pripravniške še nisva, dajva jo danes. Je lih taprav dan za eno tako, bolj na izi."
"Jo pa dajva".
Čelada, žolna, en cepin od včasih, pa en Quark, palce, koflahce gor ... krccck .... "Silvo, kaj pomen če si pred turo strgaš šniranc."
"Da si preveč vleku."
"Ma nimaš ti, Silvo, pojma o čarovniških znakih." Moja, če vid kazalc na kazalc, al pa da je ura 6 pa 6 minut zmeri nekaj pove, kako pa kaj. Silvo pa to racionalno, k da je na strojni faks hodu. (kam bi pa drgam).
Silvo ma že dereze gor, jaz pa štrikam iz salomonk u koflahce. Evo. Ko original.
Zagnala sva se v breg pa v meglo, ko da je od tega odvisen izid Soške fronte.
"Dobr, da mam čelado gor, drgač bi si arkado razbu."
"Ka je pa blo?"
"U meglo sm se zaletu" [smilie=real mad.gif]
"Na tako meglo se je Čopu Joža u Stebru naslonu"
Čez 25 minut ...
"Silvooo, kam pa zdaj???"
"Kar naprej!!"
"Kam naprej??"
"Ja gor, kam pa?"
"Nč gor. Sm že na konc."
Silvo prpika za mano in prvo, kar je reku, je biu en domač izraz povzet iz ženske genitalne anatomije.
Sem vedu, da "pripravniška" ni nek zalogaj, ampak tole je blo pa vseen preveč enostavn.
"Falila sma" ... "Tole je normalka."
Desn smerokaz pa po grebenu. Sem imel izobraževalni pohod. Silvo je vsake tolk komentiral: "Tule, vidiš, je izstop iz Butinarjeve", pa mal naprej "Tule pride ven Pripravniška", pa še mal naprej "Tule se gre pa proti vrhu Male Mojstrovke."
"Vrh Male Mojstrovke".
Sneg po malem prši, megla se je razkadila, midva pa nazaj do izstopa iz Pripravniške.
Vzpon po Pripravniški v obratni smeri.
Silvo mi je deloval ko en himalajski svetnik. Ko sem ga gledal v grapi pod sabo, obkroženega z zastavicami. Le da so bile zastavice v tem primeru moje, od bitke z derezami razcefrane hlačnice, ki iz "ventilacijskih razlogov" še niso bile zakrpane.
Dolga je bla tale pot do vstopa v Pripravniško.
Ampak bolje se ne bi moglo zgoditi. Ko sva sestopala proti cesti, sva se ugrezala do mesta, kjer noge rastejo iz telesa. Raje ne pomislim, kako bi zgledalo, če bi se po tem terenu vzpenjala.
"Silvo, jutr grem h dohtarju".
"Ka pa je?"
"Prostato mi je nabil med rebra".
Čez nekaj časa ...
"Gospa, a boste mal čokolade?"
"Kaka gospa, bohtenimarad, sam prostata je na drugi lokaciji. Vse ostalo je tam k mora bit
