Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica

Nedeljsko jutro ob petih stopinjah na Vršiču ni obetalo ravno velikih plezalnih užitkov, a je bilo jasno in nevetrovno, tako da sva krenila proti Mojstrovkam. Glede na ne ravno zgodnjo uro, so stene delovale osamljene. Mogoče ne brez razloga, kajti Mario se ob vstopu odloči, da pleza z rokavicami. Skala na srečo suha a povsod z lepimi grifi.
Po spodnjem šodrastem delu, se je skala zelo izboljšala, kljub temu pa so tudi zgoraj gmote čakale(jo), da se zvalijo v dolino...Ključni detajl naju je zamrznil (meni predvsem prste v mokri poki) in hkrati ogrel...
Do vrha še nato zelo lepe trojke in po dobrih šestih urah na vrhu.
Nekaj utrinkov:
http://picasaweb.google.com/11164323899 ... Debelakova#

se je men zdel da mi nismo bli niti bliz debelakovi po tvojih slikah sodeč k drgač neb 10ur gor lezl


A ne Izi

Inštruktor nikoli, nikoli, ne sme priznati, da se je izgubil. Tako da ste bili zihr prav :d

Alpinist se pri plezanju smeri nikoli ne izgubi, ampak najde varianto originalne smeri.

Že na vstopu v smer sem ocenil, da bo original za vaju z Borisom čisto preenostaven, zato sem poiskal varianto primernejšo vajinim plezalskim sposobnostim.

Da smo bili ves čas v pravilni smeri, so vama potrjevali sicer maloštevilni klini, ki so nas tam že pričakali. Da pa ta varianta ni med najbolj priljubljenimi pa so zgovorno kazale pomožne vrvice v klinih na katere so se spuščali naši predhodniki, ki so obupali nad varianto.

Nenazadnje sta lahko preizkusila plezanje v originalu na iztopnih raztežajih, kjer vama težavo ni predstavljala zahtevnost plezanja, ampak ozkost kaminov, ki niso dopuščali plezanja z nahrbtnikom.

Cilj ni pomemben, pomembna je pot. (Nejc Zaplotnik)

kupleno

dvomim, da je bil razlog v velikih nahrbtnikih...