pa se vendarle odpeljem v družbi z Majo in Lukatam v zame neznane kraje, v Solčavi spoznam slednjega poba, ki me bo v dneh, ki bodo sledili navdušil z izjemno plezarijo. Pa se mi peljemo po čudovitni blatni cesti, ki bi jo sosedje ukrotili v razgledno in bi stala nekaj par. Domišljan si neko pobočje, ko se začno omnjati neki fafteni in ostale znamke, na kam pa gremo mi odgovri naslednja serpetina, pol tretji mesec nisem lezu, zdaj pa vidim stopedestemetrski steber, ki že na daljavo kaže, da je več šus. Zagazimo za dve urci in ugotovimo da je za VII- PRE MRAZ, V+ bo kar uredu. Baje, da imajo klajmberji tu težave že z vstopnim previsom, zato, kar orodja namestim za prvo grifovje in sem kot drugi komaj čez potem steče toda šus res ne popusti, dan je tak prelep, vetroven, hladen, skratka noro je. Zima je in spet plezam. Luka zleza vse do roba stene in veseli se spuščamo dol...
V vsesplošnem prepričanju o brezrazmerju se peljemo po Logarski, ko jo zagledamo, njo, Belo. Ztečemo se na Okrešelj in domenimo za čeking Centralne v Mrzli gori. Na vstopu nas sonce prehiti za pošteno uro, stena oživi, to jutro tudi jaz, čez prvi ključni raztežaj smo v desetih minutah, tempa ne nižamo in ob razgledih na vrhu Mordor že toni v spominih...
Razmere v Centralni nam dajo misliti, pir na eks, Bela nas čaka, vendar jo kljub prepričanju v to še isto popoldne občudujemo od blizu. Z razmerami v Centralni navdušimo še nekaj delavcev, ki si pozno v nedeljo z Okrešlja izgovarjajo ponedeljkov dopust, meni se ne da, naj bo pa taplav, vendar nas drugo jutro ob odjugi preklinjajo, ko z lopatkami komajda porinijo preko. A ni ob vsej lepoti žalostno zaradi dveh stopinj oditi v službo? JE! A Vremenko za četrtek napove ohladitev in mi smo tam in zraven je tudi burkež Šorn! Lahko bi zdele še mal nakladal pa mi je pred minutko Frankinje falil in bom samo eno napisal, ki se kliče SANJE..
Na sestopu opazimo še eno lepotičko, ki jo naskočimo v soboto, spusti nas preko prvega šusa pa ob čedalje močnejših pršcih in slabih razmerah preko drugega. Tretji previsni v puh oblečeni pa zarjovi, da gospodična danes ne bo dala.
Vračamo se preko Jezerskega in se prepričujemo, da bi se tudi tu kaj našlo, to meni tudi Dave. Včeraj smo tako šli v Dolgi hrbet v Kemperle-Murovec. Spet dobra plezarija v spremenljivih razmerah, sploh v šusih, kjer je nepredelan sneg, midva plezanje zaključiva na polici, ki reže Dolgi hrbet. Dave in Luka pa nadaljujeta do vrha, kjer opravita še s tremi zahtevnimi raztežaji v kopni skali. Bravo poba!
živeli
