Začetek julija je bil v dolini divje vroč. Na 1808 metrih pa je bilo ob treh popoldne blagodejnih 22 stopinj plusa. Tudi za to smo šli gor.
Martina na varnem v senci za baito.
Malce naokoli za pogledi na mirujočo in živo naravo
Svizec bi s svojim ročnim izkopom itak navdušil našega načelnika, sicer zapriseženega gradbinca Jermana.
Ko so še zadnji gostobesedni planinci » tisti, na kronometer in časovnico« zapustili kočo, je nastopil blagodejni mir. Ob odlični večerji z oskrbnico Mojco (njena 12 sezona tu), šefico kuhinje Dragico in dečkom za vse, uspešnim maturantom Matevžem.
Ta pravi Matičar ima na Korošici tudi alpinistično opremo, pa čeprav plezalno kladivo letnik 77 (takih ne znajo več narediti) uporabi za mizarska dela. Obnova letnega vrta je uspela.
Na zelenih tratah brez besed.
