V Drugem slapu zagledava zmrznjeno vodo in sploh ne tuhtava več. Putr za uvod, super zavesa, vmes nekaj votlega ledu, na koncu pa še mal skale in požleda. Skratka, ko iz slapu rata že skoraj kombinirana smer, haha.
Prisank nama ni dal miru, pa greva še enkrat pogledat. Tokrat srečava Šorna, ampak so se na srečo že abzajlal. V Centralnem je že spodaj stala neka slapička, zato tut midva v Desnega. Putr, kloža, voda, travce in še kaj.
Po vplezavanju v domačih logih se še midva preobrazva v ovce in ajd pod Travnik. Seveda okol riti v varžet, da ne bi blo preveč kičasto. In tudi tokrat v popoldansko-večerni varianti...kar pa sploh ni slabo, ker ti ni treba zmrzovat na nobenem štantu. Damoklej je, Babau ima pa narejeni samo dve zavesi pod vrhom...spodaj pa niti vzorca ledu.
Čakš izžreba začetek in ga ves našutan brez problema pusti pod sabo. Čez srednji del je pa že potegnu plaz, tako da je celo mal poškripalo
Proti opevanim sveč(k)am...
Šele ko prideš 2 cuga višje in poplešeš na štantu, dejansko zagledaš giljotino.
Ker sva na dostopu mal pohodila gas, se je blo treba jasno na koncu tut stuširat. Do jajc in še kje...dobesedno. Ker pa so stvari začele postajat trde in stoječe, sva samo še pičila nazaj.
Aja, pred tem sva še skoz raufnk zlezla do vrha meča.
