Matičarska jesenska odprava v Paklo

[Hey Joe]

Vode, kolikor hočeš


Stup, vstop v Karabore.
Tudi moj dragi soplezalec iz Nosa Darči Durjava (spodaj) še vedno zateguje.


Ko na prvem štantu iz Karabore kamina zaviješ ostro desno v Petrovo varianto – Pero, postane plezanje v čisti in odprti vertikali neskončno prijetno – priporočava.


Oblak - oblak in planinska uganka: Kaj pomenijo tisti krasni hlapi nad Velebitom?


Srečala sva še dr. Juliusa Kugyja na eni od njegovih najlepših strmi poti.


Nazaj grede pa še obvezni pregled stanja v Debelem kuku, nekoč naši Visoki glavici.
» Kugyjeve« prvenstvene, sedaj več ali manj prevožene z od zgoraj navrtano frikarijo, nekoč pa vse odplezane s podna, od leve proti desni, so:
Tinin raz
Mala Ana
Vrnitev odpisanih
Podzgrešena.

[Hey Joe]

Da sem v obdobju zadnjega leta zaključil krog treh naj klasičnih smeri v ta veliki steni, sem porabil tri dni. Eden je bil celo plezalni, ostalo pa se beleži pod dostojne žure, na katerih je matičarski meh v prima druščini celo preživel.

S poti v Aniča luko.


Tu so davno tega stali naši šotori.


Kot afrikanarske opice. Čakanje na nadaljevanje vzpona je tu standard.


S starostjo in obiskanostjo smeri so se v itak dostojni vertikali težave povečale. Ocena dolgih najtežjih metrov že vedri in oblači v območju VI. stopnje.



Na vrhu se je oko zarosilo celo fotiču. Amen.