Na vrhu, kjer se vse položi, sem jih od zadihanosti skoraj videl. Pa so že bile v dolini.
En Matičar je evidentno zrel samo še za počivat, ta drugi pa je bil na vrhu kot rožica dec.
O smeri:
S strani našega kluba veliko plezana pručka slikovitih plezalnih prehodov in težjih, tudi daljših pasaž, katerih se je treba znati lotiti, da se izidejo tudi brez potegov za železje.
Na koncu legendarne dolge prečnice po plošči se brezkompromisno odfrika še navpična poč navzgor.
V redu s pripisom: Precej velik blok v poči je za oprijem krasen. Če pa ga bo spektakularno obremenil na primer še naš Luka (podobnih dimenzij kot Joe), bo šla ključna stvar ven. Je že nekaj jamrala na to temo to nedeljo.