Pohod XIV. divizije na Štajersko in Korošico je uspel. Že leta triinštirideset je padel grad Turjak. V soboto in nedeljo pa je popustilo tudi navpično zidovje trdnjav Dedec, Vršiči in Veže, kjer so delovali rašiška četa, akademski odred in matičarski diverzanti.
Ker je bila bolničarka Barbara (diplomirana medicinska sestra, naša letošnja tečajka) v odlični formi, izvleček iz poročila glavnega štaba glasi:
Pintarjeva je v Dedcu zanesljivo najlepša v steni, je zelo slikovita in se ponaša z izjemno kvaliteto skale.
Preseneti pa sicer ne čisto navpična, toda široka, gladka in odprto obla poč v zgornjem delu smeri. Poč »izpumpa« in dolgi metri prave hribovske V+ (brez sprotnega varovanja) postanejo realnost.
Lukmanova v Vršičih je prenesla tudi pet navez hkrati. Diverzanta sta vlekla vseskozi bolj po desni strani plat, kjer je v tako ali tako čudoviti smerci še lažje. Pa čisto zasebni štanti so tam.
Na »baiti« pa ni bilo zasebnosti; bilo je druženje s ta starimi s klubov, z njihovimi tečajci in prelepimi tečajkami, pa s palačinkami ob Unionu z nočnim pogledom proti Dedcu.
