Ma, crknena sva bila že na dostopu. Pol sva do gorenjskega turnca lepo pelala za dvema akademcema, ki sta pičila v Čopa. Prav pretirane gužve ni bilo, čeprav je bilo v steni kar nekaj navez. Kar se plezarije tiče, je fajn kamin na začetku ladje in detalj nekoliko višje, pa zajeda nižje, v Skalaški.
Na vrhu ni bilo ne Malenška ne Čokla, zato sva morala po Bambergovi nazaj. Dežja ni bilo, sonce ga je žgal na polno. Definitivno najtežji del. Z zadnjimi močmi sva se, oba vidno shujšana in dehidrirana, prikotalila do tete v Aljažu na mlačen pir. Dva. Ne, štiri!
Drgač je blo pa top!
Davor na čik pavzi
Fukala nisva.