Med (nočnim
) dostopom sva se vedno glasneje prepričevala, da je vsa mokrota samo jutranja rosa...itak, sploh v tej vročini 
No, na koncu je bil vstopni kamin/previs kljub vsemu rahlo "obarvan".
Priklon sredi stene pred začetkom bajrama? Zakaj pa ne
Mangart se že kaže...
...naju pa vseeno bolj zanima zajeda
Steber se v zgornjem delu postavi pokonci...
...tako da imaš v zajedi že kar nekaj lufta med nogami
Tamar brez diamanta pač ne gre
Po uživaških kaminih in žlebovih sva odbrzela proti vrhu in "Reveža" uspešno odkljukala
Itak da fuuuuukkaaaaatt
Ker mokrota včasih vseeno ni preveč zaželena, sva namesto v NŠG odvila direktno na Gozd k trmastima Manci & Marinki in se z zelenim v roki še sama zvalila v ležalnik
Nedelja, dan za Steno.
Še predno sva se narihtala, so ble pod Skalaško že tri naveze. Jbg, pač lepo vreme, dan v vlakcu pa očitno ne bo tak. Ha, ne kliči hudiča!
Že na začetku so naju spet sprejeli vlažni grifi, tako da je glava v poči vseeno obrnila na višje obrate. Hm, a Ladja bo tut taka?!? :O In takoj potem si jst bedak še bolj zabelim dan 
En sočen "šraufovski" paket besed izgubljene plezalke seveda ni pričaral nazaj Če bo torej kdo v območju Skalaške (mogoče na polici pod V- počjo, najverjetneje pa na gredi do vstopa) po kakšnem slučaju zagledal črno/bež/rdečo desno plezalko 5.10 (FiveTen) Galileo, se mu bo dobrota sigurno obrestovala. Do share this Vseeno sva prilezla do Gorenjskega turnca...
...in se zapodila naprej proti Ladji
Bolj ko sva se bližala, bolj je spet delala glava. Pa tole vedno bolj visi ven! Pa kaj pol, če so gor (same) šalce!
Iz globin preko premca na palubo Ladje...zahvaljujoč Uroševi plezalki je (p)ostal tist A0 samo strah z velikimi očmi
Na vrhu pa normalno še en živalski namenilnik
