Po pozdravu mimovozečih načelnikov (Matevža in Mihata) sva se zapodili proti Steni, ki na današnji dan ni bila severna, pač pa meglena. Od Tri-glava sva videli samo Tri-nogo, torej del melišča. V smeri pa sva hoteli uživati, tako kot pred leti z Magijem in Zokijem. Zato sva skupaj s kranjsko navezo, ki se je odpravila v Šlosarsko, obrnili na pol poti.
Sledil je plan B: Jeseniška v NŠG. V telefonu sem imela še shranjeno fotografijo iz vodnička, prav tako pa tudi željo, da jo zlezem.
Pogled na bližnje vrhove nad Vršičem ni obetal nič dobrega.
Že sva se namenili proti frikališču, ko se je koprena oblakov in megle nad NŠG čudežno razpršila in omogočila čudovito plezanje. Pri vstopu v Uroševo grapo pod balvanom sta se nama pridružila še Kranjčana (skupaj smo plezali tudi prejšnjo nedeljo v Šitah), ki sta si izbrala eno od smeri levo. Pravi vstop v Jeseniško označuje klin pri tleh. Priporočava plezanje po desni do poči. Sicer pa vsi vemo, kaj je plezalna prvina knop
Ker je Manca podaljšala svoj raztežaj, mi namještalka ni uspela in sem se morala podati v težak raztežaj (V+).
Plezanje do visečega štanta in visenje v njem je pravi desert!!!
Izplezali sva se po SV grebenu do vrha.
Sledila sta fotošuting in kulinarična nadgradnja.
Ob tovrstni uživanciji je vzelo sapo tudi sestrama Grosek, ki sta se trmasto lotili Trmastih kaminov in se nama pridružili na vrhu.
Namesto piva v Tičarjevem domu smo se odločile za spar program, kar pomeni pivo v prodajalnici spominkov nasproti Tičarja, kjer se pirčki in radlerji poženejo po grlu za 2,50. Če prav pomislim, je to najbolj dragocena informacija v tem poročilu za matičarski živelj.
