... kdor po Velki Babi serje.
A pejmo lepo počas. Od začetka. Od spodnje postaje gondolske žičnce pod ledinsko kočo. Kot se za taka penzionista, kot sva midva, spodobi, sva prišla tja v zgodnjih jutranjih urah. Okoli 11h. Termometer je kazal -7 ko sva se odpravila po potki proti vstopu v Novo centralno.
Začetek je tak, da bi še Mihelič padel v depresijo. Potem pa se, cug za cugom, situacija obrača na bolje in na koncu bi bilo vse kot se spodobi, če ...
... če me ne bi na sredi tadolgih plat navilo.
Odkar mam novo prehranjevalno gurujko, se mi dogaja vse sorte. Ampak tole pa je bilo preko vseh meja. Serje se zjutraj al pa zvečer. Al pa tud kdaj vmes. Ne pa sred smeri, ko maš na seb plezalni pas.
Do vrha plat sem moral pazit, kako sem postavljal noge. En napačen gib bi lahko pomenil higiensko katastrofo. Moja ignoranca notranjih napetosti je navidezno obrodila sadove. A le do sredine naslednjega cuga, kjer sem moral priznati premoč notranjih svetov.
Tole je prepis iz moje vloge za zaščito intelektualne lastnine:
... ko pride huda ura, enostavno zlezeš iz smeri toliko, da naslednji, ki pride za tabo, ne doživi kakega neprijetnega zdrsa, zabiješ klin, se zavaruješ, izpneš iz pasu vse vponke, sisteme in ostalo navlako, in nazadnje, tik pred zdajci, odpneš še nožna dela plezalnega pasu, vključno z elastiko na hrbtnem delu. To, da je treba osvoboditi prosto pot za vse, kar je viška, in dvigniti noge v višino pasu, ni treba posebej opisovati.
Počutil sem se kot invalidna kurba na javnem sekretu.
Preverim, da po sebi nimam kakih materialnih dokazov preteklih dogodkov, sestavim pas, nataknem vse sisiteme in podsisteme in se ves prerojen zakadim novim dogodivščinam naproti.
Na enem mestu sem malo podvomil v realnost ocene najtežjega detajla smeri, a to bo najbrž zato, ker Silvo piči kot metek. Zanj je vse okrog štirke. Šodr. Jaz pa to malo drugače doživljam. In ko je urezal preko ene plate naravnost navzgor, sem ga slišal, kako sopiha, in če Silvo sopiha, potem to pomeni, da najbrž obstaja še kaka druga rešitev.
Da sem splezal, ni treba posebej razlagat. Normalno da sem. Ampak da sem se zaplezal kot drugi, je pa že druga zgodba.
Pa o tem, da Jenkova plezalna pot, po kateri sva sestopala, premore en sam bedn klin, bi se tud dalo kaj povedat. Pa da čez travnik in hosto v zadnjem delu sestopa ni nobene markacije, je ponoči tudi zanimivo ugotavljat.
Svetujem vsem, da v bodoče plezate to smer čim pozneje. Najbolje od konca oktobra do srede decembra. Sicer jim se vam lahko zgodi, da nikoli ne občutite veličastnih občutkov hoje v supergah po zaledeneli strmini.
Ni vsak seronja ...
Ni slaba ideja, ampak če bi pršlo do detonacije, bi lahko na Jezerskem kdo resno najebal zarad projektila.Spasiba napisal/-a:He he he, ki kej - AO Koprolog
Mogoče bi drugič s sabo vzel analni čep?
Mam ene veze pr dohtarju iz doma upokojencev Tabor. Mi bo zrihtu specialn Pampers.
žeja je huj ko domotožje
Še nekaj fotk. Silvotove pridejo malo kasneje.
Kok dela za en klin. Krizaaaaa. Pol bo pa Izi reku, da jih je zmanjkal. Sam to še fali q<n
https://picasaweb.google.com/1135885774 ... v9zz9un7RQ#
Kok dela za en klin. Krizaaaaa. Pol bo pa Izi reku, da jih je zmanjkal. Sam to še fali q<n
https://picasaweb.google.com/1135885774 ... v9zz9un7RQ#
žeja je huj ko domotožje
- mitkos
- Prispevkov: 145
- Pridružen: 03 Avg 2011, 23:45
- Ime in priimek: Mitja Smrekar Postojna
- Kontakt:
Vi si jih kar potalite. Jst bom dobil enega iz nove zaloge upam...
Sports do not build character. They reveal it.
Pain is Temporary, Quitting is Forever! L.A.
https://picasaweb.google.com/100065482813023695369
Pain is Temporary, Quitting is Forever! L.A.
https://picasaweb.google.com/100065482813023695369
žeja je huj ko domotožje
