, in tudi tokrat ni bilo drugače. Strah pred balvanom, ozaljšanim s starimi prusiki, ki so tokrat služili samo za dodatno vpenjanje kompleta in ne za tehničarjenje A1, je bil odveč - je zelo lepo splezljiv. Nato pridem na gredo, potegnem z žepa skico smeri, sneto s plezanje.net (tista iz vodnička Vršič je pa ostala pri Ani), in se namenim v smer, kot je narisano. In narisan je bil bypass mimo kamina! Levo od kamina sta v skali dejansko tičala dva klina, tako da mi ni bilo nič sumljivo in sem brez komplikacij prišla do štanta. Na Anino žalost pa tudi mimo njenega cuga.
Zato ji zdaj dolgujem varovalni suport v kakšni težji smeri, o kateri pa se bo treba še spogajat, kajne, Ana. 
Fotk ni, torej najbrž tudi klina ne bo, he he.
Je bila pa smer brzinsko splezana. Skupaj s spustom do avta dobri dve uri. Zato sva z Ano že pupali radlerčka v Tičarjevem domu, medtem ko je Davorja in Jermana, ki sta pogumno zlezla Spominsko Srečka Rihterja, namočil dež ob spustu in sta zato trasirala nove modne matičarske smernice
, o katerih pa bosta lahko poročala danes zvečer na ferajnu.