Zagorčeva je navrtana in nabita (miks) z ubitačnim vstopom in lepim plezanjem v nadaljevanju, vmes naju je malo zasula mini sodrica, na vrhu pa sončeeek. Izstopila sva v levo in nato med borovce
Zvečer sva počakala, da se je vstopninar za Logarsko odštempljal (19.00), potem pa sva šla do Doma planincev, zadegala nahrbtnike na ramena in ajd gor, do koče na Klemenči jami. Zaradi pretečega mraza sva vstopila ob pol devetih, v gužvi še dveh navez; hitri Jernej si je prvi priboril nasvedran prvi štant (ups, sidrišče). Vijuganja po Ojstrici je bilo kar nekaj, štantov tudi, davek je bil en klin (tokrat je ostal v steni), izstopila sva pa spet na levo ven ('zakaj bi hodil, če lahko plezaš'). Zadnja dva raztežaja bi bila še lepša, če ne bi brilo in bi se sonček malo večkrat pokazal; drgetanje in neobčutljivi prsti pa so vseeno zadržali fajno skalo in pripeljali oba konca vrvi na Kopinškovo pot. Po njej dol do koče, tudi po sončku...
Fajn je bilo, uživala pa sva z Jernejem.
