Bil je Zlati oktober.
Obiskali smo več stenc in tudi Dolžanovo sotesko v sicer dokaj novem sektorju pod klopcami.
Pa smo se spustili dol.
In onemeli v divjem okolju.
Z veseljem je šlo v pravi tržiški pet plus prosto na pogled.
Pa se je v tej vertikali zapletlo v dolg nihaj.
Enotočkovno sidrišče zgoraj je zdržalo vse.
Pred izpiti za pripravnike je šlo dvigovanje padlega zares.
Ker inštruktor ni imel pojma o novodobnih sistemih, je »laufau« (pa tudi ne, ko se je oseba spodaj brez možnosti sporazumevanja »doživljensko« vpela v svedrovec) dobri stari osnovni škripec Bernard.
In glej ga (itak ni zanihal po svoji napaki): Čudežni rešenec v gorah!