"Č'neb plezu, bi se ukvarju z alpinizmom"

Lepota, moč in eleganca
Odgovori
Uporabniški avatar
Sigy
Prispevkov: 134
Pridružen: 10 Jan 2006, 17:09
Ime in priimek: Žiga Erman

En petek, še vedno leta 2007 na sončen zimski dan, smo se trije climberji spravil... Plezat. Ker smo si ga vzel mal bl "u-izi", smo še mimogrede zamrznili par plezalnih utrinkov.
Nekaj teh je v galeriji:
http://picasaweb.google.com/zigaen/Zims ... Primorskem

V Lj. kotlini, zamegljeni in z oblaki prekriti, si človek težko predstavlja, da se eno uro stran, na kraškem robu, pleza v kratkih rokavih. Ali pa še celo brez njih.
No izgovor, zakaj se je tale plezalni utrinek, sploh znašel v rubriki Športnoplezalni Vzponi, je smer Čao Bejbe - 8a. V tej smeri je res igralo srce dotičnemu matičarskemu pozerju, saj poleg težavnosti ponuja še lepo plezarijo. Vse preredki so postali trenutki vpenjaja sirišča, po težavni plezariji. Zato je ta, zadnji, zelo cenjen.
khm.. plezanje, kaj je to?
Uporabniški avatar
Sigy
Prispevkov: 134
Pridružen: 10 Jan 2006, 17:09
Ime in priimek: Žiga Erman

http://www.youtube.com/watch?v=Fk9KnKOt8V0

link do video mixa

drgac pa :-) sem zlezel to zadevo. Video pa je v večini sestavljen iz zadnjega in predzadnjega poiskusa.
khm.. plezanje, kaj je to?
Uporabniški avatar
Sigy
Prispevkov: 134
Pridružen: 10 Jan 2006, 17:09
Ime in priimek: Žiga Erman

Prvi dnevi izleta so minili v okolici Monaka. Jaz sem se tam počutil kot star maček, saj sem se v tistih plezališčih potikal že leta 04, ko sem užival privilegij plezanja z Bečanom. Obletavamo iste skale kot izpred 4ih let, zato mi misli konstantno preplavljajo spomini. Že videnim scenam dodajam nove obraze, ustvarjam drugačno perspektivo. Plezanje je z razliko od tistih časov bolj nesigurno in navijajoče. Nisem dobro vplezan, kaj vplezan, za mano je cela zima uspešnih vzponov z rdečo piko, a ne na pogled, zato ni fillinga, samo pure power. Padam v 7a jih, 7b jih, ocenah, ki sem jih imel že za osvojene.
Selimo se v Verdon. Še bolj impresivna soteska, kot Gorges du Tarn, Rodellar, ali karkoli drugega že videnega. S soplezalci se vedno bolj razumemo, pojavljajo se interne fore in vzdušje postaja vse bolj sproščeno. Sedaj družno napadamo vse težje smeri. Padec v 7a ni nič posebnega. A smeri so extremno lepe, navdihujoče, platkaste, strašljive. Napadam vse kar se mi zdi zanimivo. Počasi se vplezavam. Lucija je že sightala prvo 7c. Miha je premagal na pogled prvo 8a. S Sedejem se pa še trudiva, najin čas še prihaja. Še vedno sva nerodna v pletah in navijanju kar ni konca. Razočaranje po neuspešnem vzponu hitro otresem...
»Ruski rabotnički tim« se seli v Annot. Po izjavah Škofetzky-ga drugi najboljši boulder plac za Fontom. Kampiramo ob totalno odštekani kmetiji sredi hriba. Prvi sprehod okoli kamenčkov, nas hitro navduši. Boulderje premagujemo enega za drugim, v transu, navdušeni, s pomočjo samo enega super finega crashpada (armaflex). Se še vrnemo!, nam odmeva med ušesi, ko se peljemo proti končni destinaciji – Ceus.
Skale Ceusa že od daleč zgledajo impresivno. Do ceusa nas je spremljalo lepo, vroče vreme. Tu nas pa drugi plezalni dan preleti fronta in temperature se krepko spustijo. Olajšanju pred vročino, sledi občutek nelagodja v mrazu in nato močna želja po soncu in visokih temperaturah. Med metanjem tarok kart smo zaviti v spalke in se veselimo dobre napovedi. Prihod lepega vremena obeta dobre vzpone v skali.

La Cascade, Ceuse, najbolj impresiven sektor v celi steni. Začenja se z 45°skim previsom in se počasi končuje v vedno manj previsni plati. Danes je moj 5. plezalni dan v Ceusu, drugi po pavzi, a nisem utrujen. No vsaj v roke ne. Noge me komaj vlečejo po plezališču. Včerajšni dostop z vso potrebno navlako za preživetje noči, je pustil sledi. Pripravljam se za poizkus v 7c+, na pogled. V tej oceni mi v 20 dnevni plezariji še ni uspelo. Kaj 7c+, do nedavnega nisem uspel na poglet preplezati niti 7b+. Ampak stvari se v zadnjih dnevih obračajo.
Včeraj sem kot za šalo zlezel 7c. Ko sem prišel do vrha smeri, sem bil prepričan, da sem zlezel nekaj veliko lažjega. Moj vtis o smeri je izpuhtel, ko sem kasneje opazoval plezalce, ki so v njej nizali neuspešne poizkuse. Cilji izleta izpolnjeni, sem si dejal in se bolj kot ne za trening podal v 7c+. Po rahlo navijajočem sprehodu do zadnjega detajla, sem pač že od samega presenečenja moral pasti. Od sedaj naprej vklopim v svoje vaje in treninge meditacijo. Moje zablodele misli delujejo v zadnjih detajlih izjemno destruktivno in me iz smeri stresejo v zadnjih metrih pred vrhom. Kar seveda nebi bilo nič posebnega, če nebi bile smeri dolge 35m in so vrhni problemi zgolj pika na i vsem premaganim težavam.
Sedaj plezam drugo smer težavnosti 7c+. Plezam, kot za trening in se ne obremenjujem z oceno. Ne še. Misli lovijo svoj tok nekje v ozadju zavesti. Vsa pozornost je usmerjena na dihanje in gibanje telesa. V delovnem transu pridem vse do zadnjega kompleta.
Držim ogromno pozitivno luknjo. Le eden izmed cele vrste ogromnih grifov, ki so me spremljali v tej smeri. Samo plezanje je sestavljeno iz rednih presledkov težav in počitkov po zelo lepih luknjicah, banjicah, bidejih. Taktika je počitek, ogled, napad in spet počitek. Predhodni ogled te smeri nima veliko smisla, saj zelo težko ločiš dobre grife od slabih. Včasih se v zadnjem gibu »napada«, s skrajnimi močmi, vržem na grif, ki je na daleč podoben šalci. Do sedaj me pogled še ni razočaral.
Gledam zadnjo kombinacijo gibov po majhnih luknjicah, ki se konča v nečem kar zgleda kot bide nekje v višini sidrišča. Sami dolgi gibi, ni prostora za umik in še nekaj kar zgleda kot dinamični gib na »bide«... Tok misli iz ozadja zavesti postaja močnejši. Pojavljajo se zemetki strahu pred neuspehom. Nato strah pred strahom..... glasen: »fuck it«, preseka naraščajoči kaos v glavi, dva globoka vdiha in še zadnji napad. En gib, uf majhna luknca, drug gib, uf še ena, tretji, allez, četrti, fuck me je že navil, peti, pizda je že blizu ta štant, kje so tace, šest, do or fly, fuck it... bum, šalca...
Ko vpenjam sidrišče, sprostim tok misli in preplavi me zadovoljstvo počasi se umirim in izraz zadovoljstva zamenja izraz otožnosti. Minljivost je tema, ki sedaj teče po miselnem toku. Končala se je prelepa smer, ki me je napolnila z občutki sreče. Kot majhen otrok hlepim po novi dozi, še enkrat na vrtiljak adrenalina, še eno podobno smer,... give me more.
Vendar je smeri konec. Kaj sedaj, še eno smer, in še eno, dokler ne bom mrtvo izčrpan obležal na tleh z občutkom zadovoljstva. Kje se konča? Počutim se kot še en odvisnik, ki je dobil svojo dozo. Že razmišljam o tem kdaj bo naslednja. Ta začaran krog se mora ustaviti, kot najhujši narkič menjam eno drogo za drugo. Medtem ko name pritiska valj obveznosti, študij, delo, ... Kako sprejeti ta del življenja, če si zadet od tako dobre droge...
Tok misli se rabline med izpenjanjem zadnjega kompleta, žile mi preplavi adrenalin, ko zaniham nad 600m nižjo dolino. Uživam v soncu in vetru v laseh.

Pogled na sosednjo smer mi na obraz nariše pohlepen nasmeh. »Here I come!«

Ja, smo plezali in smo še plezali, dokler se nismo utrudili od uživanja. Občutki odgovornosti so nas počasi priganjali nazaj domov. Izlet smo zaključili s postankom v Serre Chevallier, kjer smo si ogledali master v športnem plezanju. Tu smo skupaj z drugo matičarsko odpravo divje navijali za naše in posledično ustvarili vzdušje, ki je pripeljalo Mino na vrh stopničk.
Tu se je naša druščina razdelila na tri dele. En, Žiga S. in F. Lucija, sta odšla domov, Miha Š., se je podal novim dozam naproti s Klemnom B., jaz pa sem se pridružil modremu kombiju in mu sledil kamorkoli ga je že zaneslo. Najprej je zgledalo, da se bo raztresel na vse smeri, a smo le našli skupni taborni ogenj in preživeli skupaj par nepozabnih dni.
Sedaj doma, že razmišljam o svojem, sedaj, zadnjem plezalnem izzivu. Revolucija, Pajkova streha, Osp - Slovenija.
khm.. plezanje, kaj je to?
Uporabniški avatar
WildRose
Prispevkov: 389
Pridružen: 04 Feb 2005, 14:22
Ime in priimek: Saša Bobič

Ej Žiga, ti ne sam plezaš dobr, tole si tud damn dobr napisu!!
Dej, čimprej v tisto mrežo, da bo še kej lepga za prebrat :lol:
Kako naj pogledam resnici v oči, ko pa prasica vedno miži!
Uporabniški avatar
Sigy
Prispevkov: 134
Pridružen: 10 Jan 2006, 17:09
Ime in priimek: Žiga Erman

Na primorskem, so se zaradi burje skuhale zelo dobre razmere za plezat. Nekaj navdušencev nas je sklenilo da plezalno župco zajamemo z veliko žlico in smo tale teden kar intenzivno plezal. Meni se je stopnjevanje forme kar lepo obrestovalo in tako je nanselo da sem zaključil dva projekta. končni cilj sicer še ni dosežen, ravolucija še vedno čaka, a vseeno sem kar zadovoljen, tko da tisti, k me naslednji četrtek sprejmejo k omizju, dobijo rundo na moj račun!
:cool:
khm.. plezanje, kaj je to?
Odgovori