V soboto sva se s Pintijem odpravila plezat v Debelo peč, cilj je bila smer z zanimivim imenom Nč ne oblubm. Prva dva raztežaja (na skici so štirje, ampak jih je Pinti spojil) sva plezala po strmi zajedi s precej dobro skalo, ki je bila sicer malo vlažna, vendar je bilo kljub temu plezanje tam v užitek. V njih sva za naslednje obiskovalce pustila še dva dodatna klina, ki sta bila zabita predobro, da bi ju imela čas izbijati gledajoč bližajoče se oblake. Namesto raztežaja z oceno VI+ sva nato plezala lažjo varianto iz Spominske smeri Klemna Komana, kar se je zdelo glede na stanje atmosfere precej taktično, in nadaljevala z iskanjem najlažjih prehodov do vrha stene. Vreme se naju je navsezadnje usmililo, tako da so prve kaplje dežja prišle šele, ko sva že sestopila po lovski grapi. Velja omeniti, da v njej ni več nič snega in da sva cepine s seboj tokrat nesla zgolj za trening
Pinti v detajlnem cugu zgledno namešča varovanje
Že skoraj na vrhu sva celo uzrla nekaj sonca.
What a view! (foto: Pinti)
V nedeljo pa smo se z Janom in Rubnom odpravili v NŠG z idejo, da plezamo toliko, kot nam bo dopuščalo vreme in volja. Ko smo na Vršiču stopili iz avta, nam je bilo hitro jasno, da bo to v južni steni, saj je bilo zaradi oblakov in hladnega vetra precej hladno. Po nekaj orientacijskih težavah smo nazadnje plezali navrtano smer Lanin nasmeh, ki se mi je sicer zdela lepa za plezat, ampak bi bilo pa še lepše, če bi me malo manj nohtalo
. Med abzajlom nas je ujela ploha dežja, ki nas je odvrnila od tega, da bi splezali še kaj. Na srečo je bila do takrat moja želja po plezanju že dovolj potešena, da lahko na nadaljevnaje počakam do naslednjega vikenda 
Ruben v zadnjem raztežaju.