V soboto sva z Matevžem (AAO) plezala DKV v VDV. Kljub temu da sva vseh 13 ur od Ljubljane do Ljubljane čvekala kot dve babi sva bila kar hitra.
O smeri sem slišal toliko dobrega, da sem imel čist previsoka pričakovanja, tako da sem bil skoraj malo razočaran. Detajl je pa kar težak.
Sicer pa v steni uživancija. Za nama sta bila dva Vertikalca, ampak se nismo motili. Dostop in sestop pa avtocesta.
Jutro.
Crotch shot v prvem raztežaju.
V detajlu.
Crotch shot v petem raztežaju.
Gmsi pod smerjo.
Tega je Matevž videl, jaz pa falil.
Klinov v smeri je dovolj.
Lepa plata.
“Let’s Have the Bad Guy Eat an Apple ... it will make him look like even more of an asshole.”
Avtocesta na Triglavu (na srečo je fotko mal skompresiral, da se ne vidi vseh pikic).
Gmsi nad smerjo.
Ograja okoli Tosca.
V nedeljo pa sva šla s Kajo Sobotno v Planjavi (naslednjič bo pa Nedeljska v soboto). Ob 5:11 sva se že peljala po svežem asvaltu na križišču za Kamniško Bistrico (uradno so cesto odprli ob 5ih).
Kljub JV orientaciji naju sonček ni kaj dosti motil. Ne tapravi (ki je bil ali za hribom ali v oblaku ali pa sva bila v oblaku midva), ne sosednja smer Sonček, ki sva jo uspešno zgrešila.
Popestritev smeri je bil izgubljen planinec, ki me je ko sem bil na tretjem štantu spraševal:
"Kam pelje ta pot?"
Za Srebrno sedlo je slišal prvič. Na srečo še nismo bili v megli tako da sem mu lahko dajal turn-by-turn navodila, da se ni zaplezal.
Nekaj o moji večdnevni kondiciji pa lahko pove, da sva od avta do avta rabila isto kot z Matevžem prejšnji dan.