Desni pod Prisojnikom

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
Figa
Prispevkov: 25
Pridružen: 25 Jul 2017, 16:49
Ime in priimek: Katja Š.

"Ej, Saša, kolk se je to treba napravt?"
"Ja pa tko srednje, sej bova hitr čez. Pa še temperature so čist kul, je nad nulo."

Pa sva se podali v Desnega pod Prisankom. No, ne samo midve. Naveze: jaz + Saša ter Sonja + Hrabroslav (ČAO).
Dostop je potekal še kar ok. Razen tega, da mi ljudje zamerijo, ker jim pogosto povem, da so labodi ptice selivke. Že od daleč smo videli, da se da it zares plezat samo v desni slap, ker je bila v Centralnem zavesa res tanka, v Levem pa se plezati res ne bi dalo.

Prvi raztežaj smo plezali že čisto spodaj, ker smo itak čakali italijanski navezi pred nami. Ampak poglej si ga zlomka, ko smo prišli na prvi štant, je naveza pred nami v 3. cug svedrala šele 23. vijak. In tako smo čakali. Ni nam bilo toplo. Med čakanjem smo se ujeli tudi s Krištofom in Denisom, ki sta ravno prišla s plezanja v Prednji glavi.

2. in 3. raztežaj sta narejena solidno. 4. cug pa je bil relativno slab - s tem mislim, da je bila zavesa, po kateri smo plezali še kar votla in tanka. Ne gre pa za glavno svečo, to smo namreč obvozili po levi. Za varovanje smo poskrbeli dobro.


5. raztežaj je bil najlepši, ampak tudi najbolj zahteven. Saša ga je suvereno kot madrfakr splezala naprej in po njenih vijakih sta se potem na vrh vzpeli tudi navezi Sonja+Hrabroslav ter Denis+Krištof. Led je bil steklen zelo trd.
Slika
Ker smo se imamo radi, smo se zmenili, da bomo tudi poabzajlali skupaj.

Za nami je bil čudovit dan.
Slika
Odgovori