Deževno nedeljo smo izkoristili za učenje in piljenje znanja. Inštruktorji so nam predstavili vse podrobnosti v zvezi z nameščanjem najrazličnejših varovanj in izdelavo različnih sidrišč (ne samo tistih po alpiročniku). Na koncu smo še sami morali izdelati nekaj sidrišč na kline, kjer sem se sam naučil, da si moraš nekaj členkov razbiti, če hočeš zabit dober klin.
Za ponedeljek so nam bile dodeljene smeri in inštruktorji s katerim bomo izmenično plezali. Turo smo morali sami načrtovati (dostop, sestop, časovnica, izdelava skice, usklajevanje opreme s soplezalcem, možnosti pobega iz smer itd.). Meni je bila dodeljena Alvera (IV-V, 356 m) v Col de Bois, navezo pa sva ponovno tvorila s Polijem. Na dostopu se je izkazalo, da bi v kampu vendarle moral v roke vzeti karto in poiskati bližnje orientacijske točke. Ampak nič hudega, saj sem vstop v smer vseeno našel. Smer je bila lepa, ampak mestoma zelo mokra in sluzasta, zaradi obilnega dežja dan prej.
Cilj tabora je bil, da smo zadnji dan (tj. torek) sposobni sami izbrati smer, ki bi jo lahko v celoti preplezali kot prvi. Dodeljen mi je bil inštruktor David, izbral sem pa smer Via Myriam (V+, 187 m) v Cima Sud. Tura je šla kot po maslu, z Davidom sva plezala izmenično, smer je bila luštna, ampak precej zlizana - posebej vstopni raztežaj.
Iskrena zahvala gre vsem inštruktorjem, ki so vložili veliko energije v organizacijo tabora in poskrbeli za vrhunski prenos znanja. Na taboru sem naučil pravilno uporabljati premična varovanja, izdelava bomber sidrišč, kako poteka organizacija ture in zgradil samozavest za plezanje kot prvi v navezi. Prijavo na tabor toplo priporočam vsem motiviranim mlajšim alpinističnim pripravnikom!
Spominska Srečku Rihterju (VI-/V+, 300 m), NŠG
Ves napaljen takoj po vrnitvi iz Dolomitov pišem Danu Briškiju, če bi šel plezat. V petek, 12.7., sva šla plezat Spominsko smer Srečku Rihterju v NŠG. Po prihodu pod smer smer naju je pozdravil dež, zato je bil prvi raztežaj precej moker in zahteval previdnost. Raztežaji kasneje so bili suhi. VI- raztežaj, ki sem ga jaz dobil, je bil top za plezat, noro kompaktna skala z dobrimi možnostmi varovanja. Celotna smer je super. Za vzpon sva porabila 5h.
Vodnjak želja (VI-/V, 300 m), NŠG
V soboto, 10.8., sva po priporočilu Danovega kolega šla plezat Vodnjak želja. Na netu smer obljublja dobro skalo in lepo plezanje. VI- raztežaja sem dobil jaz, od teh je bil raztežaj z zagozdeno leseno klado zaradi mokrosti precej siten, zato sem moral grife malo ožeti. Meni se je smer zdela ok, je pa Spominska Srečku Rihterju definitivno lepša. Za vzpon sva porabila cca. 5h.
Mansarda (VI+, 500 m), Planja
V petek, 23.8., sva (spet) z Danom plezala Mansardo v Planji. Ob 8.00 sva se po 1.5h dostopa znašla pod steno in po malici vstopila v smer. Prvi raztežaj, ki je postregel z mokroto, je dobil Dan, jaz pa sem dobil VI- raztežaj in ker sem hotel voditi raztežaj nad jamo – ob pogledu od spodaj je zgledal hud in obljubljal lepo plezarijo – sem dobil še VI+ raztežaj. Mislim, da smeri nisva plezala počasi, ravno hitela pa tudi nisva – razen zadnje 3 raztežaje, ko je sonce že začelo zahajati in se je naenkrat mudilo –, ampak iz smeri sva izplezala šele ob 20.30 in komaj ujela še zadnje fotone sonca. V moji glavi sem si predstavljal, da bova za sestop porabila okoli 3h, ampak realnost je bila drugačna. Ker v temi nisva našla kje se od planinske poti odcepi steza v zatrep Mlinarice, sva morala celoten sestop opraviti po markirani poti v kombinaciji z lovsko in nekaj ovinki dol po Vršiču. Do avta, ki sva ga pustila pri cestarski hiši, sva prišla ob 3.00. Končni vtis. Smer je lepa in dobro opremljena, mestoma tudi ponuja dobre možnosti nameščanja frendov. Sestop se pa splača poznati ali pa ga opravljati podnevi.
Tabor Nejca Zaplotnika na Klemenči jami
Ta vikend (29.8.-1.9.) je potekal tabor Nejca Zaplotnika na Klemenči jami. Splošna udeležba je bila super, matičarji pa smo bili samo štirje. S Pintijem sva prišla že v petek zjutraj, saj sva šla plezat Erikov steber v Škarjah (VI+, 350 m), ki je v osrednjem delu precej bogato opremljen s svedrovci. Pinti je vse raztežaje plezal kot prvi, vlekla sva nekaj dolgih raztežajev in na vrh priplezala v dobrih 5h. V soboto sem se navezal z Jernejem (AO Kranj), plezala pa sva Herletovo smer (VI/IV, 450 m). Smer je bila mestoma lepa z dobro skalo. V smeri je samo en težji raztežaj, ki sem si ga jaz med plezanjem kot prvi precej otežil. Zaradi poznega štarta in gneče ob vstopu v smer in v sami smeri, sva na vrh priplezala po 8h. Tabor je bil super in spoznal sem en kup novih ljudi. Priporočam udeležbo!
Živela Matica!
F!